| Posavski konj |
|
| Posavskega konja bi na kratko opisali kot proizvod dela kmetov, podnebja in narave, v kateri je pasma nastala. Kot že ime pove, se je pasma posavskega konja izoblikovala v porečju reke Save in sicer iz avtohtonih konj tega območja, ki so jih križali z različnimi pasmami hladnokrvnih konj. Tako je nastal konj manjšega okvirja, drobnejše glave, srednje dolgega vratu, kratkega hrbta, kratkega zmerno pobitega širokega križa, zelo globokih prsi, čvrstih nog, ki so porasle z zaščitno dlako. Kopita so razmeroma velika, a čvrsta. Posavski konji so mirnega temperamenta, dobrohotnega karakterja. Po barvi prevladujejo rjavci, manj je vrancev, lisjakov in sivcev. Za pasmo je značilna skromnost, dobra plodnost in izražen spolni dimorfizem. |
|
| Posavski konj v Sloveniji |
|
| V Sloveniji so posavskega konja tradicionalno redili v spodnjem toku reke Save, zlasti na območju Krškega in Brežic. Pasmo so ustvarili in oblikovali kmetje sami, rodovne knjige za posavskega konja se vodijo od leta 1993 dalje. Rejsko območje posavskega konja pa ni več omejeno na njegovo izvorno območje, ampak se pasma širi po vsej Sloveniji. Leta 2003 je bilo registriranih 152 rejcev, ki so redili 345 plemenskih kobil in žrebcev. Rejci posavskih konj so včlanjeni v Posavsko konjerejsko društvo Krško-Brežice-Sevnica, ki skrbi za promocijo, izobraževanje rejcev in razstavljanje konj posavske pasme. V letu 2005 pa so se rejci posavskih konj organizirali v združenje za pasmo posavec.
Posavski konj je v Sloveniji priznan kot avtohtona pasma konj in tako vključen v program reje avtohtonih pasem, s čimer je reja teh konj subvencionirana. |
|
|
 |
|
